Mandeljni

Mandeljni izvirajo iz puščav zahodne Azije. Danes pa jih lahko najdemo na področjih Španije, Amerika (natančneje Kalifornije) in Italije. Drevo lahko zraste do 12 metrov visoko. Znani sta dve obliki (roda) mandljevcev. Ena vrsta, ki ima ponavadi bele cvetove obrodi sladke mandlje, medtem ko grenke srečamo na ponavadi pastelno roza cvetočih.

V 20. stoletju in že prej se je mandljevo olje večinoma uporabljalo v medicinske namene. Veljal je dogovor, da se olji sladkega in grenkega mandlja ne smeta mešati med sabo. Zelo priljubljeno je bilo tudi v alternativni medicini in aromaterapiji kot osnovno olje (taka olja so tudi avokadovo olje, sončnično, olivno, jojoba in druga olja).

Mandeljni so bogati z nenasičenimi maščobami, znižujejo nivo slabega holesterola v krvi in s tem tveganje za srčna obolenja. Bogati so z vitaminom E, imajo visoko vsebnost magnezija, ki je pomemben za ožilje in izboljšuje krvni obtok. Pomanjkanje magnezija poveča tveganje za odpoved srca. Mandeljni so dober vir kalija, ki je pomemben za krvni pritisk. Najbolj pozitivne učinke imajo neolupljeni mandeljni. Flavonoidi v kožici povečajo dobro delo, ki ga opravi vitamin E, ki se nahaja v mesu mandeljna. Mandeljni pomagajo pri nadzorovanju diabetesa, saj po obrokih znižujejo sladkor v krvi, ki poveča proste radikale v telesu. Če jih zaužijete med obrokom, bodo mandeljni znižali glikemični indeks visokoglikemičnih jedi. Tako bodo pripomogli k ohranjanju telesne teže. Raziskave so pokazale, da zmanjšujejo celo tveganje za nastanek žolčnih kamnov.