Praženi arašidi

Arašidi izvirajo iz Južne Afrike ter iz pod-andskih predelov Bolivije in Brazilije. Arašide pridelujejo države v celotnem tropskem in subtropskem pasu. Danes najdemo to grmovje v zahodni Afriki, na Kitajskem, v Indiji, severni in južni Ameriki.

Z botaničnega vidika arašidi pravzaprav ne spadajo med oreščke, temveč prej med stročnice. Arašidi rastejo na sadikah, ki dosežejo v višino 70 cm, iz stebel sadik pa poganjajo cvetovi. Po oploditvi se steblo nagne navzdol in se zarije v vrhom, na katerem se nahaja plod, približno 5 do 10 cm globoko v zemljo, kjer plodovi potem dozorijo. S praženjem pridobijo šele svoj tipičen okus, ki ga poznamo. Nepraženi imajo okus kot fižol.

Arašidi vsebujejo vitamini B-skupine, posebno niacin in tiamin, ki pomirita nemirne (trepetajoče) živce in naredita mirnost, hladnokrvnost . Cink poveča naravne obrambne moči.
Arašidi so revni na natriju, pomagajo tako tudi pri krvnem pritisku – zato se naj jih je samo nesoljene. Pozitiven učinek linolne kisline v arašidih je, da znižuje krvni pritisk, vitamin K pa pospešuje strjevanje krvi.