Krompirjev čips – najbolj priljubljena vrsta slanih prigrizkov
na svetu
Zgodovina čipsa sega v 19. stoletje. Takrat je kuhar v ameriški zvezni državi New York, zaradi pritožbe ene od strank, pripravil krompir na povsem drugačen način. Krompir je razrezal na tanke rezine in jih cvrl v vročem olju, da so postale zlato rjave barve. To je bil prvi čips na svetu in je pomenil uvod, s katerim je čips začel svoj zmagoslavni pohod okrog sveta.
Še danes se priljubljeni prigrizek izdeluje po zelo zahtevnem tehnološkem postopku. Velikost krompirja, vsebnost škroba in vode so ključnega pomena za kakovost končnega izdelka. Zato koncern Intersnack uporablja le prvovrsten krompir izbranih kmetov.
Pred izdelavo čipsa se krompir temeljito opere in olupi. Sledi skrben pregled, da ostane le krompir, ki ustreza vsem zahtevam. Ta krompir se razreže na 1,2 mm debele rezine. Nato ga je potrebno ponovno oprati v veliki količini vode.
Oprane rezine se najprej osušijo, nato pa ocvrejo v kontinuiranem cvrtniku, dokler ne postanejo rumenkaste in lepo hrustljave. Značilne valovite oblike čipsa nastanejo zaradi izgube vode med cvrtjem. Vsaka rezina gre tudi skozi računalniško kontrolo: rezine, ki so preveč rjave ali imajo druge napake, se s pomočjo optičnega elektronskega senzorja izločijo.
Čips dobi svoj edinstveni okus v bobnu z začimbami. Sledi tehtanje, pakiranje in priprava za dobavo. Pri vseh postopkih je uporabljena najmodernejša tehnologija
Proizvodi:
- Chio klasični čipsi (soljen, s papriko, pikantni, s kislo smetano in čebulo, s sirom, z okusom mlade čebule)
- Chio rebrasti čips (Exxtra s papriko, s sirom in pikantni)
- Kelly's klasični čipsi (soljen, s papriko, z vegeto, s kislo smetano, z wasabijem in čips s poprom in limeto)
- Kelly's čips z manj maščob (soljen)
- Kelly's rebrasti čips (Riffle soljen in s papriko)
- Kelly's krompirjeve palčke Mini Fritts (soljene in s papriko)
ZANIMIVOSTI
Krompirjev čips – od skrivnega sladokusca do svetovne uspešnice številka ena
Zmagoslavni pohod krompirjevega čipsa se je začel toplega poletnega večera leta 1853 (24.8.1853) v mondenem letovišču Saratoga Springs v ameriški državi New York.
Corneliua Vanderbilt, v tistem času najbogatejši Američan, ki je obogatel z železnico, je bil pomemben gost v restavraciji “Moon Lake Lodge“.
Naročil je francosko ocvrt krompirček, specialiteto, ki je prišla iz Francije konec 18. stoletja. Ker pa s pripravljenim krompirčkom ni bil zadovoljen, je obrok dvakrat zavrnil. Njegovo mnenje je bilo, da je pečen krompir predebelo narezan. V tretjem poskusu pa si je mladi indijanski kuharski pomočnik George Crum, privoščil nezaslišano predrznost in narezal krompir na rezine, tanke kot lističe in jih ocvrl v zelo vročem olju. Kasneje se je Crum spominjal: »Želel sem vrniti Vanderbiltu milo za drago. Rezine so bile pretanke in tako hrustljave, da bi jih bilo nemogoče nabosti na vilice, ne da bi se prelomile.«
Namesto izbruha jeze pa so bile rezine Vanderbiltu resnično všeč in tako je restavracija ob Mesečevem jezeru (Moon Lake Lodge) uvrstila jed 'Saratoga Crisps' (čips a' la Saratoga) na jedilni list kot svojo hišno specialiteto.
Zanimivi so tudi podatki o nadaljnjem razvoju tega vrhunskega prigrizka:
- jeseni 1853 so ocvrt krompirček stregli v mnogih restavracijah po vsej Novi Angliji (država v ZDA)
- leta 1895 so bile hrustljave rezine prvič na policah živilskih trgovin (v mestu Cleveland, Ohio)
- leta 1926 je bil dosežen pomemben preboj, ko je Laura Scudder izdelala vrečko voščenega papirja in jo zlepila z likalnikom. S tem je čips postal prikladno živilo in obenem hiter obrok, ki ga je mogoče dolgo hraniti
- leta 1932 so postavili prvi obrat za predelavo krompirja v čips. Industrijska proizvodnja tega slanega prigrizka se je začela v Atlanti (Georgia, ZDA) in od takrat gre po poti svetovnega uspeha
Zamisel o izdelavi krompirjevega čipsa je v Nemčijo s svojega potovanja po ZDA prinesel znani podjetnik in skakalec Irmgard von Opel (1907–1986). Prva tovarna čipsa v Nemčiji je bila zgrajena leta 1962 na zemljišču, ki je pripadalo plemiški družini Opel, v kraju Petersau, Frankenthal v Porenju (Chio Chips).
Zgodba o uspehu zlato rumenega čipsa se nadaljuje vse do danes. V letu 2002 je svetovni obseg prodaje krompirjevega čipsa presegel 30 milijard dolarjev. Slovenci se vsako leto pregrizemo skozi skoraj 4.000 ton čipsa, kar pomeni, da znaša poraba na prebivalca približno 2 kg. V Veliki Britaniji pa znaša poraba na prebivalca kar 8 kg letno. Najbolj prodajan čips v Sloveniji je okus paprike. V Franciji, Veliki Britaniji in Švici pa je najbolj priljubljen soljen čips.
Poleg izvrstnega značilno začinjenega okusa pa čips nudi potrošnikom tudi mnoge hranilne sestavine in fiziološke koristi.
Ena sama porcija krompirjevega čipsa (30 gramov) vsebuje:
- skoraj 2 grama balastnih snovi (dvakrat več kot v kuhanem krompirju ali v jabolku)
- samo 0,2 grama sladkorja
- 1,8 grama beljakovin visoke biološke vrednosti
- 10 gramov polnovrednih rastlinskih olj (brez holesterola)
- višjo koncentracijo mineralov kot na primer v jabolku:
* 0,77 miligramov železa (5% od potrebne redne dnevne količine)
* 330 miligramov kalija (17% rednih dnevnih potreb, kar je izredno pomembno
za presnovo mineralov)
* 150 miligramov natrija (količine kalija in natrija so v dobrem biološkem
razmerju, kar ugodno vpliva na krvni pritisk)
* vitamin E (8,4 mg ali 70% redne dnevne potrebe)
* vitamin C (8 mg)
* vitamin B2 (23 mg, 11% redne dnevne potrebe, kar je pomembno za tkiva,
kožo, oči in za energetsko presnovo)
- kompleksni ogljikovi hidrati (pomemben vir energije za človeka)
